Ta prekleti pajek
že tisoč let visi mi nad to mizo.
Visi.
Spleta.
Spleta svojo mrežo.
Lovi.
Ujame v mrežo vse,
kar rabi za življenje.
Jaz pa slonim.
Iz dneva v dan slonim
pod to prekleto mrežo.
Že skoraj tisoč let.
Gledam...
Gledam tega prekletega pajka.
Zakaj je srečnejši od mene??
Slonim.
Mislim.
Kje pa je moje mreža?
A sploh je ...
Premajcena.
Za vse kar rabim in želim in sanjam.
Pajkec, spleti še meni eno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: parfum_besed
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!