
kot na obrazu starke včasih zasije
vsa nedolžnost sveta
čeprav je vsa iz spominov
vsaka celica je spomin
le sij je drugačen
me res ne ljubiš toliko
da bi v meni videl boga
v meni
tem pritlehnem bitju
ki skrito v noči
kot vlomilec
golta strah in sram
vem da ne
kaj bi sicer iskal
videl sem
bršljan naposled zdrobi kamen
morda se vse razblini
in tam na koncu
na peščenih poteh
ni nikogar
ni sledi
Da, starka je še bolj ranljiva kot starec - za spremembe ki jih prinaša neizprosen čas.
najbrž mi nikoli prej ni bilo
tako očitno kot zdaj, da z zanimanjem
pričakujem še eno premostitev, saj doslej
nikoli nisem bil toliko ozaveščen kot sem, kajti vem,
da me bremenijo in osvobajajo le moja početja, ker "je vsaka celica spomin..."
pozdravljena, Nada in Svit. morda je to pesem, ki je zgorela. zadnja inkarnacija.
lp, m
Pjesma me je dodirnula.
"in tam na koncu
na peščenih poteh
ni nikogar
ni sledi"
Lp, Katica
... videl sem
bršljan naposled zdrobi kamen ...
Vztrajnost je moč(na).
Lp, Caki
Čestitke tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!