
Neprevidno zdrsnem z vrvi bližine;
zaniham v globino,
v temino.
Lovim sapo.
Iščem oprimke,
ki so sluzasti.
Kar mislim, da vem -
si to ti ali je iluzija?
Če bi napisal pesem,
bi vedela da je tvoja?
Bi te prepoznale moje dlani?
Vem, kakšen vonj ima strah?
Bi katera lažje
sledila tvojim stopinjam?
Ti pogosteje razlila svetlobo po obrazu?
Vedela, kaj je lava,
ki si jo izbruhal?
Bi lahko koga bolj ljubila?
Hlad steguje brezbarvne lovke.
Ko zaslišim tvoj glas ...
se ga oprimem
in splezam.
Dober opis (izvirne metafore) bega in prebliževanja. Občutkov varnosti in negotovosti. Dva pola; plus in minus odnosov, da te elektrika strese.
Lp.
Vidim, da si preživel - odmerek ni bil premočan, pozdrave Nada
...če pride glas ob pravem času je lahko zdravilen in rešilen, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!