JUTRO
Celice v meni se prebujajo.
Pomlad nosi dežne kaplje,
ki pronicajo skozi mojo kožo.
V mlaki krvi raste trn sovraštva.
Moja misel je kot lasta.
Čez prelaz strm me vodi notranji vodič.
Medvedi se mastijo na kosteh prihodnosti.
Moji prsti drsijo skozi tvoje mastne lase.
Tu in hkrati tam sem.
.jpg "Nada")
Človek je kljub lepotam pomladi na bregu grozljivega.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mejremameri
- 08. 06. 2024 ob 21:07
- Prebrano 280 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 96.47