
POT DO SEBE
Po rojstvu nam je dano
da um še vidi svojega duha
otroci so nam radi tega
še vezani na sfere onkraja.
S časom se duša veže
vse bolj na meso telesa
in se v njemu ugnezdi
zato nam postaja vsebolj nevidna.
Ker telo ne najde v duši gnezdo
ni na poti videnja vseh duš
na zemlji imamo to izkušnjo
pronajti v sebi pot do nevidnih duš.
Kako rad bi slišal njen glas
iz sredine mojega srca
začutil resnico iz duhovega sveta
postal vseved nam nevidnega.
Za trud se polnim z živo vero
čutim čas ki me z njo polni
verovanje me hipnotično zajema
preprosto vem da druge ni poti.
Živa vera je nosilka cilja
priti do tega si vsak želi
kdo noče s tem spoznati sebe
zastonj o duši govori.
Narava se s svojo živostjo trudi
da nas odvrne od notranje pestrosti
pozabljamo resnico našega otroštva
ko smo še čuli dušo da nas obdrži.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!