Kot jaz
bojim se, da bodo vžigalice mokre
ali da sveča dogori
da dež pogasi žerjavico, ostanke isker
kot kresnice med žitom, kjer diši življenje
bojim se tišine na ribniku in suhih strug rek
poti brez kamnov in prsti
ko zlagam papirnate žerjave
in gledam v okno
nikoli več ga ne bom zagrnila
ko se odgrne
ta tema
z zobmi zasajenimi v krhko lupino
kjer se napenjam kot seme namočeno v vodo
in sanjam o drevesu
ki bi lahko kričalo
a molči
Draga Irena, tudi jaz se tega bojim,
zato tebi in vsem nam spet zelo zaželim,
še dolgo priteka naj sok do nas, korenin,
da slišna bo pesem z dreves pa vse do višin ...
Lep pozdrav, caki
Strah je votel
pravijo da v njemu nič ni
a kaj ko prav tega
votlega jedra
katerega omenjaš
zdaj že
bojimo se vsi
Lv
Tanja
Tanja
ta votlež pride, nepovabljen,
in strah se mu ne reče,
morda mu želja je ime,
ki kakor plamen peče
hvala
lpi
Čestitke k pesmi, prežeti z vztrajanjem ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 03. 06. 2024 ob 18:10
- Prebrano 459 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 202.26