
ali ne vidiš vseh teh grobov
vseh teh zasutih
vse mi govori da sem nič
med mrtvimi obrazi rojakov
med prstenimi obrazi adamovimi
zjutraj me v vstajenje kliče
ena sama ptica
da rečem
glej
vse to je v tebi
oblak
pod katerim roža se zapre
mravlja ki beži pred dežjem
nič užaljena
če bi vedel rad
jezero zaljubljeno vase
…
in vidim
odsev sem le neba
on gre kot zmeraj
v življenje
On gre, ona gre ... nevidne sile narave gredo po svoje in človek tega ne uvidi.
Čestitke tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!