
Brbončice so okusile mrtvo tišino.
Skrivala se je v prašnih delcih zraka.
V letu jate ptic je začutiti strah in
zanka okoli tvojega vratu se počasi oža.
Nebo odseva tiho prošnjo ljudstva.
So molitve le vibracije,
ki puščajo svoj odtis na gladini jezera ?
Vsaka solza nedolžnega,
ki se je dotaknila tal je ustvarila nove zidove.
V pogledu srne je videti milost,
med njenimi očmi pa naboj.
Koraki pozabljenih odmevajo v rahlem tonu agonije,
ki jo nosimo vsi nadaljnji rodovi v svoji krvi.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: mejremameri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!