
stvarnik veselja kje si
že tri dni vlečem svoje truplo po cesti
mimo gre moja zdravnica
mlada brhka lepa
zavpil bi za njo kot dr živago
pa se bojim
da mi bo proteza odfrčala iz ust
da me bo infarkt
danes je metadon
vsi filozofi mesta smo zbrani
povsem nekoristni ljudje
pol ure delovne dobe
čeprav nas nihče ne bo vprašal
razpravljamo o evtanaziji
ali ta koktejl zadene
med nami so ceste fanta in pivo
nad nami so črni pogledi
škof s polnimi usti vratovine
pridiga krike prašičev
skrijemo se v sence platan
dušici so povečali odmerek
dušan je lani
odšel v skupinski grob
Dobr tole,
tako vsakdanje, običajno,
a vendar nenavadno in
tragično.
Miko, hvala za to dobro in široko doktrino izpovedi iz Prve roke.
Lp, Caki
Čestitke k pesmi, ki na lahkoten način govori o tragiki življenja,
lp, Ana
Čestitke, vsekakor se dotakne
... in da misliti.
Lepo nedeljo ti želim, Marija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!