
Strah pred smrtjo
neskončni nič
za vekomaj preprede
se prek tvoje duše
v trenutku ko izgineš
strah ker veš da onkraj
ni ničesar
ko zavest počasi izhlapeva
skozi krike
iz globin dozdevne večnosti
tu se pravljice končajo
ki so zdele žive se v otroštvu
bile besede sladke so to vse
ker človek je meso in kost
ki dokler bije mu srce
besedne iluzije si osmišlja
in sreča v njem zato kipi
na koncu izginejo stvari
kost zdrobi se in meso strohni
tudi za mojimi vrati ni ničesar. in tudi meso in kost se mi zdita pravljica.
polepšal si mi dan.
lp, m
Za nič se ne bi zmenil, če bi me
ne bilo strah.
द्वितीयाद्वै भयं भवति
dvitījādvai bhajaṁ bhavati
"strah je resnično rojen iz dvojnosti."
(Brihad. 1.4.2).
dokler nam bije srce, si "osmišljamo besedne iluzije", da omilimo svoj strah
lovrenka
Izjemno lepo! Ja, tudi jaz se bojim iti v neskončni nič! Ne mislimo na to, verjemimo teoriji reinkarnacije. Prijeten večer, Majda
Po drugi strani pa nič v resnici ne obstaja. Največji absurd pri strahu pred smrtjo je izkustvo niča. Lahko smo le živi. In nič pred spočetjem je enak tistemu po smrti. Življenje je edino kar obstaja in nič ne obstaja...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: arno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!