v nahrbtnik otroštva sem stlačila
pretesne odnose
strgano zaupanje
preperele solze
ohlapne objeme
in odšla
med potjo dodala
draga razočaranja
zašite odnose
oprane sanje
razvlečeno upanje
opotekaje pod bremenom
zgubljala ravnotežje
pod težo porazov
pobirala padce
zato sem odložila breme
izspustila zgodovino
potolažila včeraj
poljubila danes
oblekla svoje darilo
dragoceno perilo
stkano iz niti odpuščanja
in samozaupanja
nič več ne shranjujem
le lahkotno
po občutku
točno ta trenutek
plujem skozi doživetja
Bravo!
Sam se trudim isto.
nezgrešljiva lokostrelka
Vsak po svoje išče poti v odraslost hvala Roko in Rajko za dotik, čas in odziv.
Lp. Olga
Čestitke k spevni eksistencialni pesmi, ki bralce bodri ...
lp, Ana
Hvala Ana, za podčrtanko
veliko pomeni, ko tudi bralec začuti vsebino pesnikove duše ...
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!