
na poti ob kateri ni dreves niti hiš
rastejo neznane sence
kot zajedavke sežejo k podplatom
zapletejo gnezdo
v njih vališ jajca skrbi
tipaš po lupini
želiš jo razbiti
sezuti tujerodnost
ne veš še
da mračne madeže iz lastne teme
oblačiš drugim
da si kot kukavica
ko na prazne bregove steze posadiš zaprte veke
pod katerimi se s pecljev napenjajo sončnice
in zrastejo navzven
prerastejo pokopališča
gavran odleti z nagrobnika in postane slavček
Irena živjo
Kako spretno se ti zapišejo besede,
in še uživaš v tem,
še bolj spretno jih spletaš
kakor ptice pletilje svoja gnezda ( https://www.ptice.info/teme/1515/ )
Ali ni zanimivo kako nam odzunaj znajo vsiliti skrbi?
(ki jih v RESNICI sploh ne bi smelo biti )
in potem jih zastonj posojamo drugim
(da nam bi bili hvaležni? ali so druge ptice kukavicam hvaležne?)
रा pozdravlja π
Zelo rada prebiram tvoje pesmi.
Čestitke k novi, krasni, pesmi.
Lp
Raj - ko
hvala za lep zapis in odstiranje zaves
ali so druge price kukavicam hvaležne, kdo ve, morda pa sploh ne vedo, da jajca niso njihova, kot človek ne ve, kaj je vzel nase
ostani luč na poti
lpi
Tuskulum, tudi jaz z veseljem in zanimanjem preberem tvoje pesmi.
Najlepša hvala.
lpi
Izlušč od rojstva do izleta z nagrobnika s prekratko črtico med njima. Skoraj pretresljivo, a več kot realno. Čestitam, Irena.
Lp, Caku
Hvala, Caki.
izluščimo se v dobro misel
lpi
Meditativna transformacija, ki vzbuja upanje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!