Vse lépo je

prijetno očem.

Lepota

človeka prevzame,

dih mu zastane,

ko vidi

lepe stvari,

naravo, ljudi,

ko jo doživi

v vsej njeni krasoti.

Nežno prijeten

je njen objem;

nam dviga duha,

je veselje srca,

kar krila nam da.

Po njej hrepenimo

si jo želimo

v sebi nositi,

vanjo verjeti,

z vsem lepim živeti...

Lepoti sta dve,

zunanja ni vse;

važnejšo notranjo

opazimo le,

ko tankočutno

je naše srce.

Kdaj zunanja slepi,

notranjo megli,

ki izžareva navzven,

da ostaja prikrita 

našim očem.

Čistost srca,

brez sence zla,

je temelj vsegá.

Težko dosegljivo

ima velik čar,

saj čisto, popolno,

v nas ni nikdar.

Več kot jo je -

lepote sveta,

lepote srca,

zunanje, notranje,

lepše nam je

in srečnejše je vse.

tolminka