NI SLAJŠEGA
vrata so priprta
prah se usuje
poplesuje v pramenih svetlobe
in se igra s pajčevino
podplate polagam na mrzle deske
da postajajo tople
da se vdajajo pod mano
iz razpok rine šepet
uležem se in prislonim uho
ves svet je tvoj
roke
zagorele do zavihka črne bluze
na hitro zagrabijo brbotajoči lonec
vsebino zlijejo v lijak
(sopara huškne kvišku)
vsake toliko se podrgnejo
v temno moder predpasnik z drobnim vzorcem
lupijo naprej
izpod nabranega krila
(na svetlo sivi podlagi
obrobljeni z modrimi in oranžnimi cvetovi
zajček igra harmoniko krompir bobna
deklica pa pleše)
noge nepotrpežljivo bingljajo
čakajo na migljaj
majhna dlan izbere največjega
in ga premetava po krilu
ugriz
okus se razleze po obrazu
laž da ne peče
rahla rdečica
v prepereli pajčevini
zamegljenega odseva
diši otroštvo
zamegljenega odseva
diši otroštvo"
živjo Nada,
prijetno branje (in brbotanje)
le ne vem točno kaj se je skuhalo....krompir?
seveda imej prijazen dan še naprej RA.j
To pa je čudovito, Nada!
Zanimivo, kako ostanejo v spominu detajli, kot so barve, potisk na blagu ...
take malenkosti, ki v otroku pustijo sledi za vse življenje.
Bodi dobro, Marija
Ja, pravkar kuhan krompir - eden najlepših spominov povezanih s staro mamo ....
Ja, pri krilu sem si pa malo pomagala - vsak dan se sprehodim mimo njega (moj spomin je sito z vedno večjimi luknjami).
Lep dan vam želim, nada
Kakor prameni svetlobe nas včasih obsijejo topli spomini. In postrežemo jih lahko tudi drugim. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 20. 05. 2024 ob 10:22
- Prebrano 305 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140.22