O Vrba, draga vas ...
Naročil sem sladoled z vesoljem
in se udobno zleknil na morje.
Mimo je priletel neurejen moški
in začel vpiti,
da kaj sem govoril o Urški.
Mirno sem mu dejal, da ne vem,
kdo je Urška in ne, kdo je on
ter naj me pusti lizati vesolje.
Pobesnel je, da je največji,
da je France Prešeren
in da so vsi brali Povodnega moža.
Zaprl sem knjigo
in se obrisal okoli ust.
O Vrba! Prečna, Draga, Vas, Komarča,
kjer hiša mojega stoji Šmarjeta,
da b uka žeja me iz tvojga Sveta
Trojica in Podbukovje pri Vačah!
Ne vedel bi kako se v strup Divača,
vse, kar srce si lepega Marjeta
na Dravskem Polju vera v sebe Sveta
Ema viharjev nótranjih bi Rača.
Zvesto srce in Kozjak nad Pesnico,
za doto ki je nima miljonarka,
Nova Gora nad Slovensko Bistrico.
Mi mirno plavala bi moja Barka,
pred ognjem Dole pod Sveto Trojico,
bi bližnji sosed varoval ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edo Krnić
- 18. 05. 2024 ob 15:46
- Prebrano 232 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 83.22