NOČNO SONCE
Sončece zlato, tako lepo
si obsijalo ta naš oder življenja
in sladka jezerca si prebudilo,
a na kaj siješ, ko noč vzame te
v čvrst objem, ko obleče te v to
vsenočno ogrinjalo in ko tlimo
zakopani, nekje v globini sanj?
Svetiš, svetiš, v zakulisju izpetih
zgodb, da kot kozmični norec
slepo bomo plesali, igrali ali
pisali in peli melodije strumne.
Še sreča da se sukamo okrog svoje osi,
sicer ne bi vedeli, da nas ljubo sonce
z dragoceno svetlobo slepi.
VšeČ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Višnikar
- 16. 05. 2024 ob 09:04
- Prebrano 236 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 102.86