Tema me je objemala. Nekje v daljavi pa so luči in glasna glasba oznanjali, da večera še ni konec. Stopila sem do te svetlobe in na plesišču zagledala živahne plesalce, ki so nihali v gibih, ki me je spominjalo na veter in morsko življenje. Zaustavila sem se na robu, kjer se je slišalo žuborenje morske vode,  vse do jutra,  ko se je zdanilo. Znašla sem se med borovci in plaho sem gledala rezilo valov, ki so v moj pogled zarezovali koščke gibanja stvarstva. Čutila sem, da sva z morjem eno, objemalo me je in vstopilo vame. Stegnila sem svojo roko, da bi objela pajčevino svetlobe, svoje hrepenenje in modrino neba. Vsa svetloba je prihajala od tebe. Zavedala sem se tega, moje želje po tebi in občudovala sem tvoja dejanja, ki se vedno dotikajo zemlje, neba, morja in sonca. Ti si moje življenje.

zorajelen