Zaprla sem oči,

ni me več. 

Dimitrij me je zvlekel,

celo kožo mi je strgal.

Možgane raztrgal na prafaktorje. 

Ni bilo sobe, 

ni bilo mene.

Umiram. 

Strah. 

Panika. 

Pustim, 

da umrem in grem domov. 

Tja, kjer so doma bitja angelskih realmov.

Pustili so mi vzeti s seboj samo zavedanje,

da nisem še pripravljena.

Bitje, 

ki leži ob meni in čaka, 

da se vrnem me bo pripravilo na pot neba.

Takrat bom pripravljena na ponovno rojstvo. 

Na Mejremino vnebovzetje.

mejremameri