JASNO

Zaprla sem oči,

ni me več. 

Dimitrij me je zvlekel,

celo kožo mi je strgal.

Možgane raztrgal na prafaktorje. 

 

Ni bilo sobe, 

ni bilo mene.

Umiram. 

Strah. 

Panika. 

 

Pustim, 

da umrem in grem domov. 

Tja, kjer so doma bitja angelskih realmov.

 

Pustili so mi vzeti s seboj samo zavedanje,

da nisem še pripravljena.

 

Bitje, 

ki leži ob meni in čaka, 

da se vrnem me bo pripravilo na pot neba.

 

Takrat bom pripravljena na ponovno rojstvo. 

Na Mejremino vnebovzetje.

mejremameri

Tanja Ocelić

Poslano:
14. 05. 2024 ob 09:43

za nas ne slišen klic

za vas pa večinoma

mora


Lp 

Tanja

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

mejremameri
Napisal/a: mejremameri

Pesmi

  • 14. 05. 2024 ob 05:37
  • Prebrano 133 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica