ŽIVALSKO SRCE BOGA
Dolgo sem se spraševal. Prežvekoval.
Prebavljal in spet premišljeval. Da moje
oči ne bi bile zarodek greha ali krivičnosti, ki izsuši
sluznico ravno teh oči. Da je srce, ki gleda
skozi svet s poroznim pogledom, čisto srce.
Njegova živalskost. Razvrat. Telesnost. Še kaj več kot to.
Strastnost, ki lahko tudi megli. Morda tudi ne.
Se nagiba v poželjivost. Da pa bi brez nje lahko
poganjal kri, zgolj na osnovi svojega utripa,
ali utripa drugega – sliši se prav. Globoko in enodušno.
Kot da lahko ono racionalizira, ko biva kot žival.
V njenem drobovju, kot vseprisotna kri.
Kot da lahko popusti mogočno moč seksapilnosti.
Erotike te živali. Omamo, ki je prilepljena na lepoto
brhkega mesa. Da bi se hranil samo v letenju.
Eteričnosti. Netelesnosti. Samo tako ti ne bi rezal
angelskega telesa. Bi tako postal vsaj polbog?
Da jezik je podlež, ki liže dobrote iz talne obloge te
Zemlje okusne. Plodove. Sadež, ki ga grize. Okuša sladko
nemirnost. Preganjavico, porojeno v privlačnem
žarenju gole kože. Tista, ki najbolj gori na črtah
razprtih dlani. V dotiku oblin. Je takšno srce samo dober
prijatelj drugemu, ki ga ne drami dovolj? Ko brzda se
v nagonu. Zbira koščke na kup. Za upanje. Jih sestavlja za
premoč nad samoto. Gon, ki bi gledal samo dušo.
Transparentnost telesa. Ki bi izločil par elementov pred
začetkom kemijske reakcije. Da bi gonil paradoks za popolno srce -
ostaja lačen v svoji lakoti. Morda vajenec, ki postaja učenjak.
Morda žival s srcem na pravi strani.
dobro jutro,
ob takem samoizpraševanju se prej ali slej prevesi jeziček na tehtnici
v procesu rasti na človeški daljici v ravnini Boga in narave,
ki odrašča iz kamnin, prek socvetij, v krdela in jate,
da bi končno vzletela kot angel
in še višje.
Sadež, ki ga kgrize
Dobro jutro, RAjko,
hvala za upodobitev in za popravek - grem lahko še tolikokrat skozi, pa spregledam.
Lp Luka
potešeno srce
v nepotešenem
telesu
Lp!
Tanja
njegovo srce je bolj transsubstancialno, če si predstavljas jantarne kaplje v katere so ujete vse te kobilice in muhe, s katerimi drugače ne bi vedel kam, njegova substanca je nekoliko bolj subjekt, od oblin in žareče kože, duh, kost, srž ...
preprosto imeti rad ljudi bi bilo dovolj, tako pa ...
Miko, imam doma takšen jantar. :) Mislim da je v njem sicer komar.
Se strinjam, sem pa napletal na neko neizpodbitno vlogo privlaka med dvema subjektoma, ki mislim, da sama sebe narekuje, kot to, kar je - ki pa združuje telesno, kot tudi netelesno, ne bi pa zanemaril prvega, niti drugega - v vlogi privlačnosti.
Da se pa učimo dejstva o neločenosti vsega kar je, je pa seveda poglavitno.
Lp, Luka
Zgoščena, nasičena pesem, ki pa prepričljivo razpira lakoto vprašanj. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan hvala in hvala za obe podčrtanki!
Lp, Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Višnikar
- 13. 05. 2024 ob 09:14
- Prebrano 300 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 144.36