Zlati časi
Moj prvi učbenik slikarstva: stara,
oguljena brošura gobelinov,
ki mati moja jo, (če me spominov
ne vara motni rešpetlin nemara),
hranila je pod ključem, ni ga čara,
ko bil sem majhen lulček še Martinov
in pil sem mleko zgolj in sok malinov,
po radiu pa Črna se kitara
glasila je ves čas, kot ga je zame
imela tista reč banalna, ta me,
ob "dnevu vrat odprtih," ko šivánje
iz svoje je omare vzela mati,
je mikala kot veščo luč, zijanje
vseh tistih slik bili so časi zlati.
Kje so tiste stezice ki so včasih bile...
Lp, M
vau, dobro. Razen zadnjega verza, ki se ti po nesreči začenja s poudarjenim zlogom. Spremeni to ...
o, ko bi jaz obvladal ta jambski enajsterec... še dobro, da sem na pesem.si,
da moji ubogi soneti vsaj po formalni plati dosegajo nek standard...
In kljub temu, da sem popravil zadnji verz, še vedno ne vem, če je prav...?
Skoraj
Vseh tistih slikic slik bili so zlati časi.
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 12. 05. 2024 ob 16:43
- Prebrano 363 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.59