ufff...kruta 

me je kar zmrazilo

Ld!

Tanja

ja, malo žuljave noge ima.

hvala za obisk, Tanja,

lp, m

jedino što nikako da ustanovim, koji dio "težine pjesme" se odnosi na koju stranu

da li su ruko-žderi oni sa puno zvijezda na zastavi ili oni bez i jedne
a boje su jim iste

dolg odgovor sem ti napisal, pa mi je zbrisalo. nadloge, ki tepejo človeštvo, so vedno odraz tudi notranjega boja za mir. toda bik ne zmore pripogniti tilnika, da bi se vsaj vprašal čemu je vse in kot je videti, kolektiv hitro zaduši individualno vest. težko je biti posameznik. v ameri, vseeno mislim, da je več svobode govora kot drugje. kar ima svoje pasti. in ne teži se k temu, temveč k oblasti in njeno izmenjavanje kaže na očitni revanšizem...

ne vem kako bi skrajšal. vrtinčenje prahu. ne znam še biti nič. kdorkoli.

shit.

lp, RAjko,

m.

Najprej, in to je lahko zelo dolgo, sem zaklenjen pred vrati spomina,

potem vrata odklenem, a so še vedno zaprta,
nato jih rahlo priprem, da vstopajo
slutnje, jih odpiram vse bolj
da naposled zaznam kako mi
nek fin predobčutek,
da vedeti, da nekaj
je res,

četudi nimam nobenega dokaza. Tako kot kaplje dolbejo trden granit, je potrpežljivost,
čeprav je "vse narobe" se ne pusti zmesti,
tudi Job ni popustil... 

trebuh se mi smeji, zdaj, ko je prijateljica noči razkrinkala trumpa. bik je dobesedno sklonil glavo in preklinjal predse. pa to so otročarije. ne bo se spremenil. enako rusija. ne smeš svobodno izraziti svojega mnenja. ta bik se mi zdi hujši. 

in pozaba božjih besed, da šiba ne bo nehala padati, dokler se ne spomniš, da sem jaz tvoj bog. kar je veljalo za izrael in nadloge, ki so teple egipt, se mi zdi, je nekakšen okvir vsega dogajanja. 

zmeraj, ko sem bil jaz za mir, so bili oni za vojno, govori david. in na koncu, beseda proti sili, kako, ko je vir zaslužka in nosilka lažnih sporočil. 

skrušen kot job in premočen kot vrabec, čakam na pico.

pozdrav, Svit,

luč na tvoje poti vse dni,

m.

Njihove igre bodo minile, glave tudi.