VSAKOLETNA KOLOSALNOST
Telo kipi, marec v prebujajoči pomladi,
in kokon, pretresen od hrepenenja,
napokan sebe pozibava, gleda šuštenje
trav in usmerja roke v zvezdno noč.
Iz pepela se dviguje vnovična svetloba,
poljublja sladko kri, ko ta preide v temo,
minulo leto se lomi v ničevost in ta
se pomika bližje novi razcvetelosti.
Še vedno gorim, ali spet, in toliko bolj kot
premnogokrat prej, zdaj z dodatno mero
navdušenja, kot tudi prebadajoče salve
sončnih žarkov, ki padajo na goloto obraza.
Luka, dober poet si! Zelo mi je všeč pesem! Majda
Iskreno hvala obema!
lp Luka
Prebujanje pod Soncem...
Lp
Tanja
Zdravo Tanja in hvala za branje ;)
Lp
Luka
Lepa, Luka
Še Višnu bi bil ponosen.
Morda pa je modra modra.
RAjko, lepa hvala.
Modra ;)
zzz
Words, empty words.
Lubenica, pa naj bo tako �
Lp
Saj sam veš, da je tako.
Komentiranje je zaprto!