VSAKOLETNA KOLOSALNOST
Telo kipi, marec v prebujajoči pomladi,
in kokon, pretresen od hrepenenja,
napokan sebe pozibava, gleda šuštenje
trav in usmerja roke v zvezdno noč.
Iz pepela se dviguje vnovična svetloba,
poljublja sladko kri, ko ta preide v temo,
minulo leto se lomi v ničevost in ta
se pomika bližje novi razcvetelosti.
Še vedno gorim, ali spet, in toliko bolj kot
premnogokrat prej, zdaj z dodatno mero
navdušenja, kot tudi prebadajoče salve
sončnih žarkov, ki padajo na goloto obraza.
Luka, dober poet si! Zelo mi je všeč pesem! Majda
Zdravo Tanja in hvala za branje ;)
Lp
Luka
Lepa, Luka
Še Višnu bi bil ponosen.
Morda pa je modra modra.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Višnikar
- 10. 05. 2024 ob 09:17
- Prebrano 364 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 168.53