Čutim te na konicah prstov.

Slišim vse galaksije, ki odzvanjajo v tvojem umu. Univerzalni zvok vesolja je tvoje ime in jaz ga vlečem vase z vsemi čutili, ki jih premorem.

Začel se je lov na metulje. Ogromno jih je v moji trebušni votlini, ko vidim tvoj nasmeh. Tvoj smeh je spremljava mojega življenja, ki se odvija kot film in jaz sem gledalec s kokicam v naročju. 

Blazinice mojih prstov so slane in včasih z njimi božam svoje rane. Včasih pa si z njimi oči pomanem. Upam, da na koncu te filmske zgodbe odidem v tvojem naročju. Kulisa mojega odhoda pa naj bo polna barv in poljubljena s strani sonca. 

mejremameri