Kaj in kdo sem jaz?
Sem le obraz, za moje otroke, prepoznan,
da vedo kod in kam?

Včasih se izgubim.
Zato se moram vsak nov dan poiskati.
Vsakič znova moram napisati
novo – dnevno zgodbo.

Moja glava je včasih utrujena
in včasih, kljub poplavi misli,
ostane tista edina in pomembna
(misel) sama ...

Pride dan, ko se sprašujem;
se mi sploh še da to peljati naprej?
Sem sploh na pravi poti?
Kaj mi je bilo takrat,
da sem z neke obetavnejše poti
v ta labirint zavil?

Vem.
Saj vem ...
Ko ne gre več
moram kot prej
iztresti svoje misli na papir
in napisati
novo knjigo.

Tako edino najdem
svoj (moj)
tako zaželeni
mir.

Tomaž Jevšenak