Kam
odprem se v milost
roka posvečenega
opere temne ulice s smetišči
na čistih tlakovcih ostane le ribja kost
zapičena v grlo vsake minute
zakaj bi kričal
ko še lahko šepetaš
a komu
komu
četudi samo sebi. ampak vsemu, pticam, nebu, rekam ...
ob izviru tudi reka samo šepeta, pa tudi kasneje je precej neslišna.
to kost v grlu pa kar čutim.
lp, m
zapičena v grlo vsake minute
Kakšna vesoljska tihota je v tej pesmi!
Spomnila me je na podcast - pogovor s teoretičnim fizikom Miho Nemevškom
Irena
škoda glasilk
ne slišijo nas
tudi če bi se drli na ves glas
tudi če pred sabo držimo dokaz
nočejo...
Lp
Tanja
hvala, miko
pride, da potrebuješ nekoga, ki jo čuti
Hvala, Nada.
Včasih je tišina skrita v smehu, včasih v drobovju, pa bi jo rad izpljunil.
lpi
Tanja, hvala.
Ta samota, ki jo hočeš prevarati, a ne gre.
Lpi
Najlepše šepetanje je, ko zaigra tišina ... pa vseeno, lepo je slišati ... nekoga ... in prišepniti ... nekomu, ki te sliši.
Lp, Caki
Res je, Caki, tudi to mi je šepetalo :) med vprašanjem
Hvala ti in
lpi
Pesem se me je močno dotaknila. Nenehno se vprašujemo kam, vendar to ne pomeni, da vprašanje izgublja težo, ker je teža vprašanja pravzaprav odvisna od teže odgovora. Če pa odgovora ni, je pa prav v tem največja teža. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Najlepša hvala, Milan!
lpi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 08. 05. 2024 ob 13:05
- Prebrano 597 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 391.02