
V skednju, skrita pred pogledi, spet klečim na kolenih. Mrve na deskah me zbadajo, pa ne marim za to. Potiho mrmram Očenaš. Molim za stara starša. Zelo ju imam rada, a katerikrat zakolneta. "Sakramenti nanje! Gorka Juda! Saprabolt! " Jaz se bojim kleti. Ob nedeljah gremo vsi trije k prvi maši, zato tega res ne razumem. Mene učita poštenosti, prijaznosti, dobrote. Mama me čestokrat smeje potrka po čelu: "Revežu moraš dat, ker revež je tvoj brat!"
Ob koncu molitve pošiljam poljub v nebo s prošnjo:" Ne bodi hud, ne mislita nič slabega!"
Južina je na mizi. Med mešanjem ješprenja razmišljam, ali sem dovolj molila.
Kakšno otroško sočutje! Šele čez desetletja razumemo, kaj je življenje in da kletvica uide kljub ljubezni do vesolja.
Kljub "prikritim"kletvicam
lepo vzgojen otrok ;)
Lp Tanja!
Nada, Tanja, vesela se vajinih besed, prav tako vseh, ki me berete! Hvala.
Molitve za odpuščanje kletvic. Več kot odpuščeno! Domiselno, mešanje ješprenja za malico.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!