Koraki se lahkomiselno prehitevajo po poti. Oziram se v prostrano razkošje narave. Ob meni veje vonj pokošene trave. Postojim za trenutek, občutim nelagodje. Slišim, kako tih in nem je smrekov gozd. Trave molčijo. Razpeta jutranja modrina se sklanja do tal, brez ptic.
Kresovali bodo. Pred menoj valovi razbito staro pohištvo.
spomini na dom
obrazi in trenutki
bivajo v duši
kar se nastani v srcu
nikoli ne izgori
Lp!
Tanja
Tanja, lepe misli, hvala. Majda
Čestitke za sijajen prikaz!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, polepšal si mi večer, hvala ti! Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.