Orion za oblaki
ne pleše Zemlja
le kot stropa lovi kot
sredi vrtinca
se potapljam v izničenje
prosojna sežem k robovom zavesti
skrčena v najin mali dom
kjer je maja jesen
in vse ceste so kratke
s stenami
in fotografijami
na katerih še verjamem
da hodimo naprej
Izredno mi je všeč, kako v - zdi se eksakten - prostor stopa širna (tudi časa) in hkrati (p)ostaja vse toplo intimno, kljub morda drugačnemu odtisu, ki se začuti ob fotografijah. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Čestitke, Irena, zelo lepa pesem.
Vrtinec pa včasih tudi mene zavrtinči pod strop ali v kak kot
in takrat sem majhna in ponižna ...
Lp, Marija
je tako, draga Marija, ko toneš v nič, pa še ne bi ravno rad potonil
hvala in lpi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 05. 05. 2024 ob 20:14
- Prebrano 389 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.68