
Neustavljiva misel, opojno nežna in divja.
Želja je zataknjena v možganih.
Vsak trenutek bom vzplamtel,
da bodo zapisi potrdili moj obstoj.
Moram potrpeti v predvidenem porazu.
Lomi me bleščeča tišina.
Sem le barva spomina.
Dolgočasen kot resničnost.
Neodkrit v skrivnosti.
Samota mi je sveta.
Ižarevam veselje. Čutim milost.
Verjamem, nekaj mi manjka.
Vse mi je komično jasno.
Od časa do časa sem v sebi razdvojen.
Mogoče je moje življenje zavajajoči um,
um s srečo, s katerim nisem zadovoljen.
polno je skoraj otipljivega duha v tej pesmi. um je še vedno vezan na simbole in stvari in še ni povsem svoboden. gre k čemur je nagnjen.
duh, pa mogoče z ničemer ni vezan. a kdo mu je prišel do dna.
lp, m
Kot bi brala biografijo. Čigavo že? Mojo, ja ...
Zelo mi je všeč, zelo! Ujemi si nekaj nedeljskega sonca! Majda
!!!
Lp
Tanja
Miko, prebral sem, da sta um in duh povezana. Duh počne tisto kar mu um ukazuje.
Lep pozdrav.
Majda, 70% ljudi ima podobno življenje, zato vedeževalcem ni težko prerokovati naša življenja in zato imaš mišlenje, da je moja pesem tvoja biografija...
Lep pozdrav!
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda na koncu (vrstni red besed):
...
Od časa do časa v sebi sem v sebi razdvojen.
...
Lp, Ana
Zahvaljujem se za nasvet. Popravljeno.
Lep pozdrav. Ramiz
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!