Visokofrekvenčne intenzitete

v neslišnem prostoru gibajoče;

iz fasad, betona in pločevine; travnika,

brezskrbnih valov neodkritega morja,

iz ostrih obrazov napudranih ulic in mest;

ko pade noč, ko se končajo ure podarjene

drugemu.

Je intenziteta ob kateri umirajo prežvečeni pogovori

in vsi čakajoči v vrsti za preračunljivo življenje.

Strašna pa tako mamljiva,

neobiskana in minljiva.

A ne vedo, da na tempirani bombi sedijo,

da neslišnost upravlja s svojimi zakoni.

Po tihem pa vedo, da je tam otrok,

ki vedno ostane otrok,

po tihem še vedno grizejo stene -

prebavljajo vsak nov dan.

Luka Višnikar