ako ikad budem stara i još
poneke osmehe uspem
da slažem u bele devojačke
sobe znaću da nečujno prevedem
preko kapija gvozdenih i mrgudnih
otaca (umirovljenih desetara
i starijih vodnika)
one sve dečake
sa poslednjih stanica
tramvaja koji čekaju prve
polaske sami uz svoje
senke nudeći pigment
glavatim maslačcima iz drugih
dimenzija trotoara što trajno
na travnato leto misle
starenje i smrt, izgleda samo je prirodna selekcija. ali ljubav opet izgleda nešto bezvremeno, pa mislim da češ ispuniti obečanje. pravedno je.
lepi pozdrav,
m.
Hvala, Miko, na verovanju... hvala i za pažnju i divan komentar! :)
lp, Jagoda
Poslano:
01. 05. 2024 ob 17:08
Spremenjeno:
01. 05. 2024 ob 17:08
Čeprav sem "minljiv" sem nesmrten, taka je "Obljuba", vse drugo je iluzija.
Čestitke.
Hvala Jagoda!
ZADOVOLJSTVO JE ČITATI TVOJU SJAJNU POEZIJU !
lp,
mp
Hvala tebi, dragi Mirko, na pažnji koju mi posvećuješ! :)
lp, Jagoda
Z jezikovno subtilnostjo, z mehkobo besed, misli in občutkov premaguje in povezuje pesniški subjekt čas in prostore, sanje in odsev doživetega, ko hrepenenje prepleta mladost in svet, ki je polzel – in še nekje polzi – z mladostnimi pobegi, ki se končajo na postajah, s katerih se vse manj vračamo – ali pa se vračamo vedno več v mislih, v sanjah pričakovanja, da se znova preplete prihodnost in preteklost. Čestitke!
Milan Ž. – Jošt Š.
Hvala, Jošt, na iscrpnom komentaru i pažnji koju mi poklanjaš! ❤️
Objem i lp iz Beograda
Jagoda
Komentiranje je zaprto!