
skozi drobce šelestenja
pogledujem v odsev
ki pestuje nebo
in belo črto
ki reže v zamolk
hipnih iskanj
brez perja na obrežju
sence nekako lahkotneje
legajo na robove
sivega granita
in če zastaneš
boš opazil
da si je mesto vzelo jutro
impresija v najboljšemm pomenu besede
spet nas razvajaš.
prijetno praznuj še naprej
Zanimivo zaokrožena perspektiva občutenja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
p.s.: Morda bi bil lahko naslov samo: MESTO
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!