
Bila sva na izletu,
moker gozd poln vlage naju je objemal in srkal vase. Hodila sva po poteh najinih prednikov. Videla sva zvezde v kapljah dežja,
te so izgledale kot izstreljeni metki neba.
V očeh tega fanta,
moškega,
otroka sem se enostavno izgubila,
v njih se skoraj utopila.
Vsaka kaplja,
ki se ga je dotaknila se je v sekundi razbila in se v njegov nebeški sij spremenila.
Vesolje mi je z vseh strani kazalo in pravilo le eno stvar,
da sojeno mi je biti tam z njim prav zdaj.
Zlata megla je objemala krošnje dreves,
katere so se zlivale v modrino nebes.
Voda je žuborela in pela pesem le za naju.
Mavrica je okrasila to popolno sliko in celo vesolje je trepetalo med najinim borbenim plesom ljubezni.
Na poseben, izredno lep način napisana ljubezenska pesem!
Lepa, nežna, ljubeča, božajoča...
(morda ti ponavljajoči se "ki so" so odveč?)...
presodi in odloči se sama
Lp
Tanja
Hvala za nasvet Tanja. Sem poskusila popraviti upam, da zdaj boljše zveni.
Lep in prijeten pozdrav !
Boljše!
da pa bo še in še boljše ...
predloge in nasvete prepuščam uredništvu tega portala v upanju da se bo nekdo odzval
Lepo mi bodi in pogumno pri pisanju naprej!
Tanja
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: mejremameri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!