Nič mi ni več najbolj jasno.

Zakaj predajaš mi partijo tako glasno?

Samo gledaš mi v oči kot da me več ni, a si ti?

Zakaj se mi zdi, da te zgubljam strastno?

Vprašam kaj je narobe, praviš, da si ti problem.

Kje pa je mojih pol?

Blem

Udarjaj po meni kolikor te je jeza in volja, ne več sten

Člen(ek) boš zlomila

Kakšna evforija

A ti boš kar sama za vse kriva?

Pozabljaš, da sva vedno težave delila?

Kako se počutiš? Potrebuješ pomoč?

Za hip zapri oči,

ponovno preberi moj debi.

Pa vendar slutim nekaj leži ti na duši, kje propada kaotični mir?

Vprašaj karkoli, tudi, če zareže pod oklep skeletni.

Brez pametovanja imam varen prostor za tvoja pojmovanja.

Zakaj iz ležernega branja,

predajanja znanja,

zapustiš svoj dom, 

kot da plen

zgrabi kanja?

Slepec