
Raztezam se čez pašnike izgubljenosti.
Barve so blede in ljubezen motna.
Zakaj si tako samotna, skrita v objemu dežnih kapelj. V sij si oblečena in tvoja golota slepi še modre ljudi.
Smeh te spremlja v kratkih intervalih, sreča je bežeča. Neodločna in nemočna, v besedah iščeš svoj beg. Le kam beži deklica premočena? Misli so ti odveč, pogosto dvorezni meč.
Dragocenost (ljubezen) zakrivajo dežne kaplje in še kaj ...
Pozdravljena in dobrodošla na Pesem si, mejremameri, lepo, da si se nam pridružila,
Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: mejremameri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!