Senyor
vračam se v pristan
moje zaprte oči gledajo luči
znam jih na pamet
da
še je ljubezen na svetu
za menoj ostane
tabakera
in džezvica mojega obreda
tako prozaično
je moje življenje
kar živim
včasih mislijo da ne razumem
kaj mi govorijo
razločno odpirajo usta
kot da sem gluh
v globinah spomina
v globinah sanj
kjer se smeji mesec
slišim
this place don't make no sense
to me no more
I'm ready when you are
Senyor
nismo se vrnili da ponovno bi odšli
jaz verjamem v čudeže
pa ti?
Lp Tanja!
ja. zakaj ne bi rekli, da se vračamo v pristan?
lp
vračam se v pristan
moje zaprte oči gledajo luči
znam jih na pamet
pozdrav, Svit. precej star kapitan obtiči na kraju, kjer v njem vidijo samo obnemoglega starčka. zato na koncu Dylanovi verzi.
recimo.
lp, m
Komentiranje je zaprto!