Da sonce zlato zopet sije
da vrne se nasmeh na usta
da reke se umirijo
da polja zacvetijo pusta
Da zvezde noč obsijejo
ko roka tvoja me objema
da solze sreče tečejo
ko v objemu v oči si zreva
Da toplota preveva najino telo
ko stiskaš me v svoj objem
ko drhtim od želje te
da ostanem vedno v njem
Ni lepšega od tvojih rok
ni lepšega od tvojih oči
ljubezni lepše na svetu ni
od nje srce me zaboli
Sprašujem se ali bo ostala
v srcu mojem vse dolge dni
tudi ko mirno bom zaspala
ko dušo nič več ne boli
Ali boš božal moj obraz
ko ne bo nič več sijal
boš me takrat v objemu grel
boš tudi takrat ob meni spal
Da naju objela bo spokojnost
ko pot vso bova prehodila
in zrla bova si v oči
ko življenje bova zapustila
Milena,
Lepe so Tvoje pesmi, a po moje predolge. Tale pričujoča, bi bila bolj učinkovita, če bi vsebovala le prve tri kitice.
Srčen pozdrav, Marko
Hvala za tvoj komentar. Bom se držala tvojega nasveta, saj sem že sama pomislila, da so mogoče moje pesmi res predolge in niso tako učinkovite. Preveč besed...
Lepe pozdrave, MILENA
Komentiranje je zaprto!