Skozi pore moje kože pronicajo skrbi.
Težje so od uteži.
Z zvitim križem in sklonjeno glavo, ti iz daljave maham z belo zastavo.
Utrujene noge, ki hodijo po mahu posute z rajskim prahom. Pošiljam ti ljubezen s pridihom obupa.
S sulico besed te ujame utrujena vila, leteča slutnja te objame in ti ne da miru.
Komentiranje je zaprto!