lepota ponižnosti hrani nasmeh
iz pepela noči zapoje ptič
in odleti
njegovo žvrgolenje zveni v meni
njegova pesem je sama radost
ker poje se iz uboštva
njegovega preobilja
kako lahkoten je
brez vse lastnine
vrli govnači pa
ali nismo smešni
ko se valimo po sipinah
ker se nam je preveč nabralo
kot vladarji tako vezani
na svoje zlate toalete
Poslano:
26. 04. 2024 ob 08:47
Spremenjeno:
26. 04. 2024 ob 08:48
Stolpnico Ponižnosti temelji skromnost.
"lepota ponižnosti hrani nasmeh..."
ja, morali bi biti ubogi vsaj v predsodkih, prepričanjih in kaj je takega in bolje bi nam šlo.
ko zjutraj poslušam glavnega v naši ulici, se mi zdi da poje direktno iz srca. mislim si, kako bi bilo, če bi to znal. brez filtrov in laka kulture. brez navlake.
lp, Svit,
m
Lijepo, Miko!
"njegovo žvrgolenje zveni v meni
njegova pesem je sama radost"
Lp, Katica
pozdrav, Katica. me veseli, da si našla nekaj za sebe.
lp,
m.
Pomenljiva primera s ptiči in govnači in asociacijami na človeški rod, čestitke,
lp, Ana
Čestitam, Miko!
Lp, Katica
hvala, draga Katica.
lp,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.