Nekoč bajte, kmetije,

v izbah tople peči,

otroški jok, vragolije -

preprostóst v njih živi.

Zdaj v naših domovih

vse na gumb se odpira,

so svetli in zračni,

se družina podira.

Nekoč po poteh in stezáh

smo se srečevali,

zdaj na cestah prometnih,

čez vse bi nergali.

Nekoč se ročno 

je delalo, obdelovalo,

danes strojev vseh vrst 

imamo čez glavo.

Človek bolj lagodno

si je živeti želel,

s svojim delom in trudom

to dosegel, uspel.

A ob vsem tem pozabil

je na bistvo vsegá,

si življenje je lajšal,

zanemaril srečo srca.

tolminka