Pesem se me je dotaknila, morda bi jo na nekaj mestih še malce razrahljala (tudi prelome med verzi):

Makadamska cesta.
Za mano razvlečen val gostega prahu.
Popolnoma zabrisano ozadje.
Kulisa, ki ječi pod težo gostega oblaka prašne megle.
Ko se ozrem, vidim le zamegljene obrise, 

do neprepoznavnosti ovite v haljo minevanja.
Rinem naprej.
Nočem vrnitve.
Življenje, ki klone in mora nazaj, ima usta, polna suhega prahu,.

Nna debelo obloženi zobje se grizejo skozi čas.
Potno čelo je lepljenka Sahare.
Nočem vrnitve in popravkov in krpanja.
Rinem v neznano.,
vV strah,
v nevarnost,
v negotovost.,
ker nosim cCilj nosim v srcu
in pot je ključ vseh spoznanj.

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Najlepša hvala, Ana.

Cenim tvoje predloge. Že urejam. ;)

Lep dan ti želim,

Nataša

Čestitke k pesmi in spoznanju,

lp, Ana

Hvala, Ana.

Lep pozdrav

Nataša