Ne potrebujem Ouije plošče,
ne medija za duhove,
ne indijanske pipe
za priklic mrtvih.
Zgolj prižgem črnobele filme,
odprem knjige, katerih platnice so nagrobniki
in na iglo gramofona postavim glas iz onostranstva.
Tako dobim najbolj imenitno,
zabavno,
pametno,
zanimivo družbo mrličev.
Morda se zato ne bojim smrti.
Tudi sama se počutim najbolj živo v njihovi družbi!!!
Bravo!
Lp Tanja
ja, ali nismo njihovo življenje? sicer pa duh je, ki oživlja...
zanimiva,
lp, m.
Hvala obema za komentar :)
Lp, Nejc
Obkrožajo nas mrtvi - znani in ogromno mrtvih - neznanih.
In tako podaljšamo življenje stvaritvam ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!