KRIČIM
Tulim.
Zavijam.
Z glasovi ubitih,
z glasovi tistih,
ki so jim odvzeli možnost,
da živijo, kot ljudje.
Kamen se ne zdrobi;
drevo se ne razkolje;
zemlja se ne odpre.
Po grlu me praska.
Hropem,
dokler ne ostanem nema;
z bolečo čeljustjo
in široko odprtimi usti.
Komentiranje je zaprto!
