gledaš me
v črnobelih slikah
govoriš
brez črk
dotik imaš leden
neznanec sem
vem
da smrt pleza po oknu
čutim jo vonjam jo
dobro da si v tretjem nadstropju
pokrijem te
odnesem v drugo sobo
kot zmešan kličem sestre
na steni ni več slike
ura ne tiktaka
pogledaš me
s krvavimi očmi
in rečeš
odpri okno
Vseh se nas dotika življenjska ura.
Lp Caki
Čestitke k upesnjeni agoniji,
lp, Ana
O super, mi še bolje se bere, hvala.
Komentiranje je zaprto!