OJ, tuskulum,
hvala za dotik.
Zelo znanstveno napačno, ampak kaj čmo, to je poezija.
Čudovito in resnično!
Vihar:
Prospero: »Iz take snovi smo, kakor so sanje - in naše majhno življenje je obkroženo s spanjem.«
kaj mislimo z besedo srce. mogoče samo čustvo, česar žarišča se nahajajo v možganih. toda, kaj je narobe z idejo. lahko mislimo stanje onkraj dualizma jaz-svet, v katerem je vse v vsem in vse v enem. ali ne kaže sodobna fizika, da je zunanji svet na nek način že v nas.
vendar nečemu tako izjemnemu prepričevanje ne gre v prid.
ker se odločimo za nekaj, preden smo to spoznali, ostajamo na nasprotnih bregovih.
popredmetenje ideje, objektivizacija znanosti, ki je počelo postavila v nereflektirano naravo, atom itn., je človeka, ki išče počelo z ozirom na um, vrgla skupaj z zemljo v zakotje vesolja.
povsem se je iztrgala iz humanistike in belim miškam rastejo človeški uhlji na hrbtu. kako nenavadno, v znanosti ni več etike, ali pa je precej vprašljiva.
torej, ni srca. in res, kaj bi si adam mogel izmisliti drugega kot stroj. se vidimo v čipu.
lp
Nada, miko,
hvala za odziv.
Komentiranje je zaprto!