Prevod dela: VIEJA DEDICATORIA
Avtor izvirnika: Aníbal Núñez (1944-1987)
Za to sivo žilo v biseru
kjer gori luč zahoda
ena pokrajina za drugo, en dragulj za drugim,
iskal sem izvore in našel, bežal sem v doline.
izgubil sem se, videl sem staro cesto, stran od vasi.
in hotel sem se voziti. Spomnil sem se, da si sedel
ob zavetišču močeradrov.
Za moje nemočne besede nikoli
ne greš, niti nisi šel. Sončni zahod je tvoja tišina
in utripanje v tvojem templju izniči lepoto.
Ne tako. kot takrat, ko si požel kri,
kot zelo živo svetlobo, ki premika
v uničenje vsa krhka obzorja,
ko neopazno trepetata
svetloba in voda v sončnih zahodih.
Por esa veta gris en una perla
donde incendia la luz del occidente
un paisaje tras otro, una tras otra gema,
busqué fuentes y hallé, topé con valles
me perdí, vi el antiguo camino, eludí aldeas
y quise cabalgar. Te recordé sentado
junto al refugio de la salamandra.
Por mis palabras indefensas nunca
vas ni ibas tu. Este ocaso es casi tu silencio
y un latido en tus sienes deshace la belleza.
No como el tiempo que segó la sangre
como una luz vivisima que mueve
la destrucción de todos los horizontes frágiles
para vibrar imperceptible sobre
el sol, el agua, los atardeceres.
Komentiranje je zaprto!