Prevod dela: VIEJA DEDICATORIA

Avtor izvirnika: Aníbal Núñez (1944-1987)

STARO POSVETILO

Za to sivo žilo v biseru

kjer gori luč zahoda

ena pokrajina za drugo, en dragulj za drugim,

iskal sem izvore in našel, bežal sem v doline.

izgubil sem se, videl sem staro cesto, stran od vasi.

in hotel sem se voziti. Spomnil sem se, da si sedel

ob zavetišču močeradrov.

 

Za moje nemočne besede nikoli

ne greš, niti nisi šel. Sončni zahod je tvoja tišina

in utripanje v tvojem templju izniči lepoto.

 

Ne tako. kot takrat, ko si požel kri,

kot zelo živo svetlobo, ki premika

v uničenje vsa krhka obzorja,

ko neopazno trepetata

svetloba in voda v sončnih zahodih.

dedihajka

dedihajka

Poslano:
23. 04. 2024 ob 01:06

Por esa veta gris en una perla
donde incendia la luz del occidente
un paisaje tras otro, una tras otra gema,
busqué fuentes y hallé, topé con valles
me perdí, vi el antiguo camino, eludí aldeas
y quise cabalgar. Te recordé sentado
junto al refugio de la salamandra.

Por mis palabras indefensas nunca
vas ni ibas tu. Este ocaso es casi tu silencio
y un latido en tus sienes deshace la belleza.

 

No como el tiempo que segó la sangre

como una luz vivisima que mueve

la destrucción de todos los horizontes frágiles

para vibrar imperceptible sobre

el sol, el agua, los atardeceres.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

dedihajka
Napisal/a: dedihajka

Pesmi

  • 23. 04. 2024 ob 01:06
  • Prebrano 67 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica