In vedno znova mak cveti med klasjem
Ozelenel je hrib pod prsti sonca,
ker star slikar je vešč vseh letih časov,
in v vencu barv pokrajini ni konca,
pripravlja zgodaj rumenenje klasov,
na pómlad meša že rjave tone,
med pisanostjo madežev v poletje,
oranžna v vzhode, v pozne gre zatone,
v vodah je modri zmeraj dom, zavetje.
Človeku je namenjena sivina,
ko iz brstenja klone le v jesenje,
od časa rojstva mu sledi belina
je ne prebarva zemljino vrtenje.
Kost ni semenje niti korenika,
morda iz srca zraste zelenika.
neki prijatelj iz madagaskarja je nekoč davno v svoji slovenščini prepeval,
moje jabolko rdečo rdečo je
kakor mojo srce
lp
Lepo si se poigrala s Slikarjevo paleto.
LePo ležI v očeh opazovalke.
Lep dan še naprej RA.j.
miko :)
preprosto je
biti vesel in hvaležen
dokler jabolko ne odpade
lpi
Rajko, hvala
ko bi le znala - biti večje dobro
lpi
"In vedno znova" odličen sonet, tako tehnično kot tudi sporočilno!
Lep pozdrav, Dejan
Zelo mi je všeč ta paleta verzov časa. Že v naslovu je krik barve na našo pot, paleta barv, ki se preliva skozi vse življenje, pa se na koncu vedno posuši in tako svoje odtenke na koncu izgubimo. Zato je pomembno, kakšne zapustimo drugim. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Dejan, najlepša hvala. Me veseli.
lpi
Najlepša hvala, Milan. Predvsem za tako lep komentar.
lpi
Tega sem pa spregledala.
Zelo lep, poveden sonet.
Čestitke!
Lp, Marija
Hvala, draga Marija.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 21. 04. 2024 ob 00:44
- Prebrano 202 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 150.79
- Število ocen: 11