Temno jutro se zbudi
brez sonca
brez luči.
Po poti krenem
pod goro
tam vstopim v tunel
v temo.

SREČNO
Na tunelu piše;
vonj premoga
te v grlu stisne.

Dvigalo te spusti v temo
tam kopljem premog,
da vam bo toplo.
Prah zaleze se v pljuča
črno moje je telo.
Kašljam črne saje
diham temen prah
al' poletje zunaj je
al' zima
mi vseeno je.
Za nas tu vedno dan je ali noč
brez sonca;
čakam le, da se konča
nekoč.
Da gora enkrat me vzame,
da sprejme mojo črno sapo,
da v premog spremeni
moj kramp,
lopato.

Tomaž Jevšenak