v zimi sanjam otroke
v zimi sanjam otroke
videti je da sem mrtev
kot malik
kot črka
a rojevam se v njih
v toploti in dežju
teh travah z dna
v srcu
v očeh
življenje sem
in smrt
v semenju besed
bog da
bog vzame
pišem z žarkom mesečine
v brezciljnost
v pepel
v kratek čas
in vek
vse je nič
Ko se vse izniči (mogoče nevtralizira?) ... čestitke,
lp, Ana
hvala, Ana. mogoče nekoliko abstraktno, če bi gledal iz neskončnosti, bi vse moralo biti nič. vse vesolje samo točka v neskončnem polju.
vendar mi je šlo bolj za to, da tam kjer navidez ni ničesar, vidimo tisto kar je šele v zametku.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 20. 04. 2024 ob 05:59
- Prebrano 248 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.98