trenutak jedne tišine
opaziš li
kako u nagom ogledalu
crtam tvoje lice
koje me zove
mojim snom
hoćeš li uvijek
(ako poželim)
i ti znati nacrtati
prah istrošene školjke
zagledana u
nedosanjane oči ptice
dok u nekom trenu tišine
u kljunu odnosi
moj glas
Pozdravljen, Mirko! Lepo te je spet brati!
Lp, Drago
Izredno močna pesem, ki odsevu vsakega verza doda presenetljivo težo izrečenega, dokler glas pesniškega subjekta ne ulovi ptica ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, hvala na komentaru i podcrtavanju.
lp,mp
Izjemna, hvala, da sem jo lahko prebrala.
Vse dobro želim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 20. 04. 2024 ob 12:34
- Prebrano 595 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 145.48